Rimske terme – hotel Sofijin dvor ****
Zdravo!
Danes vam bom, kot obljubljeno, opisala svoj zelo kratek
oddih v Rimskih termah.
Za začetek pa nekaj lastnosti – povzemam opise z njihove
spletne strani (rimsketerme.si):
Rimske terme se delijo na štiri komplekse:
–
Zdraviliški dvor, Rimski ter Sofijin dvor in
Villo Sisi. Vsi kompleksi imajo štiri zvezdice. Opremljeni so v klasičnem
stilu, brezčasna eleganca.
–
Check in je ob 14. uri in check out ob 11. uri
–
na voljo imate samopostrežno restavracijo
cesarja Ferdinanda, A la carte restavracijo Sofija in kavarno princese
Viktorije
–
Hotel ima več konferenčnih sob, kozmetični in
frizerski salon, fitnes in savne proti doplačilu. Terme ponujajo povezan
notranjo – zunanji bazen, 4 masažne bazene znotraj ter 3 zunaj. V okolici lahko
kolesarite, greste na pohod ali sprehod med krošnje sekvoj.
–
Nahajajo se 20km iz Celja in 8km iz Laškega.
Vsak razvije svoje mnenje in vtise, ampak vseeno bom delila review-e
s spletne strani Booking – njihova skupna ocena je 8.7.
+prostorne sobe, prijazno osebje, udobne postelje, bogat
zajtrk, dobri bazeni
- majhen TV, slaba hrana, labirint hodnikov in dvigal, vonj v
sobi, razdeljena postelja
Velikokrat se za naslednji oddih odločam preko vtisov
prejšnjih gostov. Ker so mnenja deljena, se osredotočim na tista najbolj
pogosta. To je tudi razlog, zakaj takrat nisem izbrala Hotela Histrion v
Portorožu.
Midva (z zaročencem) sva izbrala Sofijin Dvor****. Tam se po
besedah Rimskih term nahaja 43 luksuznih sob, ki so opremljene z LCD TV,
telefonom, mini barom, sefom, klimo in internetom. Sobe imajo balkone ali
terase z lepim razgledom.
Ker sva pregledala vse epizode oddaje, kjer rešujejo hotele,
vedno veva, na kaj biti pozoren, ko si nastanjen v hotelu.
Pot iz avtoceste naju je peljala na prvi celjski izvoz proti
Laškem. Nato sva kar hitro prispela do hotelskega kompleksa. Tam te čaka
garažna hiša, kjer lahko brezplačno parkiraš (to je velik plus, saj v
marsikaterem hotelu znajo zaračunati od 10€ naprej/dan). Garažna hiša je bila
precej polna, a nekako nama je uspelo najti parkirni prostor. Dobro je, da si
parkirno etažo zapomniš ali vsaj nekam zapišeš (jaz sem si jo, Denis je nanjo
itak pozabil in kasneje zabluzil). Ko prideš iz dvigala, stopiš čez neka vrata
in seveda iščeš recepcijo. Mala malica. Na recepciji so naju prijazno
pozdravili in razveselili, da je najina soba že pripravljena. Ob 12. Dve uri
prej. Velik plus. Sicer sva se mislila okopati do check in-a. Šibava mimo
recepcije, do drugega dvigala in v sobo (kasneje sva uporabljala stopnice –
halo, morem doseči cilje na Garminu, ampak kufrov pa res ne bom vlekla po
njih).
Ob vstopu v sobo najprej opaziš dve stvari: da je ogromna in
precej mrzla. Nič hudega, saj bom vklopila gretje in bo to to (res je bilo
mrzlo, ne govorim o 20 stopinjah). A-a. Njihova „klima“ še do današnjega dne ne
vem, kaj predstavlja, v glavnem, zeblo me je do konca oddiha. Velik minus.
Denis gre vedno najprej v predale nočne omarice, da odloži denarnico in ključe.
Ampak – jih nisva uporabila. Zakaj? Ker so bile v obeh neke tablete, na pol
polomljene in res se nama je zagabilo. Še večji minus. Vendar se vseeno nisva
pritožila osebju. Zakaj? Ker sva tam ostala eno noč in nama te omarice niso
bile tako pomembne, da bi težila zaposlenim.
Opaziva vrata, ki vodijo na
teraso. Čudovita in ogromna terasa s prelepim pogledom na bližnje hribovje in
celotne terme. Ogromen plus. Edina žalost je ta, da je deževalo in je nisva
mogla izkoristiti. Je pa bila res lepa.
Stopiva nazaj v sobo in seveda se vržem na posteljo. Bum.
Prosila sva za zakonsko posteljo, dobila pa dve mini postelji, potisnjeni
skupaj in seveda, kdo drug kot jaz bo skočil direkt v luknjo. Omenim lahko še
to, da sem med spanjem v to luknjo (ker postelji lezeta narazen) padla še
dvakrat. Minus. Pogled ti nese na TV. Če temu lahko rečeš tv, se vprašam.
Namreč velik je kot moj laptop, nič večji. In slepa kot kura, kot sem... Težko
vidiš na tv s postelje, saj je oddaljena par metrov. Levo od tvja še ena vrata.
Radovednost te ponese direktno do njih in razočarana sem ugotovila, da naju s
sosednjo sobo ločujejo navadna vrata. Fuj. Groza. Mojo asocialno, anksiozno in
nezaupljivo rit to zelo moti. Očitno so naju porinili v družinsko suito, ki pa ni
bila zasedena, zato so vrata zaklenili in naredili iz nje „Superior sobo“, ki
sva jo plačala. Hvalabogu je ostala prazna. Omare so res prostorne in uporabne,
tam te čakajo tudi osnovni hotelski pripomočki (kopalna kapa, kopalni plašč,
copati, mini komplet za šivanje). Sama soba je zelo prostorna, a prazna in
hladna. In tista spaka od postelje je bila res majhna – če ne bi lezla narazen
bi bila kar udobna, priznam.
Najboljši del sobe je bila gotovo kopalnica. Čudovita
kopalnica, z mozaično zeleno keramiko, ki ima holo učinek, ko nanjo pade
svetloba. Velik umivalnik in velika kad. Če bi prej vedela, da me čaka kad, bi
gotovo vzela kakšno kopalno bombico za zvečer. Torej čistočo sobe sem že
okarala, ker sta jo čistili kar dve sobarici in bi res mogla biti bleščeča
(tablete, se spomnite?). Tudi tla, ki so iz tapisona, bi bila potrebna
globinskega čiščenja, saj so poflekane do fundamenta.
Joj skoraj bi pozabila – balkonska vrata, ki vodijo na teraso
visijo in po tem, ko jih s težavo zapreš, vidiš da sploh ne tesnijo. Super. 2/5
Hrana. Bila je zelo okusna, pa vendar je bil prevelik
poudarek na omakah – govedina v omaki, telečja pečenka v omaki, njoki v omaki,
potem malenkost ocvrtega purana in nekaj vegi izbire. Pogrešala sem vsaj kak
popečen zrezek ali zelenjavo. Precej povprečno. Zajtrk je bil veliko boljši,
sicer klasika: hrenovke, jajca, kosmiči, palačinke, vaflji, cmoki in podobno.
Najbolj so me navdušili sveže iztisnjeni sokovi: pomaranča, detox (zelo
okusen), rdeča pesa, korenček in jabolko. Imeli so tudi „infused“ vodo, ki je
bila prav tako zelo dobra. Na voljo so tudi čaji, kave in mleko. V primerjavi z
drugimi štirizvezdnimi hoteli bi jim dala oceno hrane 3/5.
Ko sva se razpakirala, sva se preoblekla v kopalke in šibala
na bazen. Ojoj. Kje pa je? Osebje: ravno po hodniku, pa desno in skozi vrata in
desno v dvigalo v spodnje nadstropje in skozi naslednja vrata ter desno, kjer
pridete do recepcije in tam pokažete zapestnico nato pa skozi vrata in desno.
Ok. Ni problema. Razen, ko je. Do bazena te vodi majhen labirint, saj moraš iz
Sofijinega dvora priti do Rimskega in se nato tam po dvigalu spustiti do term.
Se kar loviš, ampak rata. Tudi do restavracije je ista zgodba. Vendar se da.
Terme so tiste, zaradi katerih sem prišla in so me najbolj fascinirale. Malo
manj mrzla voda – ta ni imela vpliva name prvi dan, ko je še zadnji poletni dan
žgalo sonce, vendar se je poznalo naslednji dan, ki je bil precej hladen in
deževen. Na voljo imate dve nadstropji, spodaj je manjši bazen, panoramski
notranji bazen, ki se povezuje z zunanjim, zunaj še imate tri masažne bazene in
lepo travnato teraso z ležalniki. Tudi ležalniki so bili super. V zgornjem
nadstropju so še trije manjši, bolj zasebni masažni bazeni, za le nekaj oseb in
so bili prav prijetni. Rimske terme so znane po svojih kockah, kjer lahko
poležavate in v miru uživate in res je bilo tako.
Prvi večer so imeli v kavarni posebnega gosta na klavirju –
Georga (jaz sem se šalila, da je prišel igrat George Michael), ki je poskrbel
za prijetno vzdušje. V termah vam prav tako ponujajo masaže, savne in posebne
nege obraza. Za obraz lahko tam kupite tudi posebne kreme kozmetike Afrodita,
ki pa stanejo po 150€ (ja, v njih je dejansko zlato).
Drugi dan sva pozajtrkovala, se spakirala, oblekla v kopalke
in odšla na recepcijo. Tam sva poravnala 11€ prijavnine (banda) in dobila
posebne vstopnice za terme, saj se lahko po check out-u še cel dan kopaš v
termah. Velik plus.
Pa še dodatni kiks: seveda jaz ne bi bila jaz, če ne bi fitnes superg pozabila v omari. Po tem, ko sem jih tri dni iskala doma, mi je postalo jasno, da sem jih morda pozabila v hotelu. Kličem in gospod trdi, da tam ni ostalo nič. Pokličem ponovno. Čudežno so se našli (kaj pa bi si tudi začeli z mojimi pumicami, se vprašam. Jih lepo prosim, da mi jih pošljejo. Gospod sploh ni vedel, kako to poteka, da bom mogla znesek poštnine nakazati in da ne ve, kdaj bodo to lahko sploh odposlali. Sem pa bila malce pretkana in objavila na instaqgram story, kako so ustrežljivi in da so našli moje čevlje. In dan kasneje so bili pri meni.
Torej, če povzamem ta dolg esej o dvodnevni nastanitvi v
Sofijinem dvoru:
Sobe: kopalnica super, postelja in tv in okno in čistoča so
precej slabe.
Osebje: super
Terme: super
Hrana: povprečna
Lokacija: odlična za takšne, ki obožujete odklop v naravi
Skupno oceno, ki se jo podala na bookingu je 7.1. Bi se še
vrnila? Morda, vendar nisem prepričana, kateri hotel bi izbrala.
Pa ti? Si že bil/a tam? Kakšno je tvoje mnenje o njih?
Do naslednjič, Marcela.
The best part of your articles that they have perfect Content Quality and Quantity. Do write something on Seo Posting Sites also. Honestly, you posses great Writing Skills.
OdgovoriIzbriši