POROČNA SERIJA: Številke, številke...

Tako, pa sva zaročena. 

Zdaj pa - kdaj bo poroka? To je bilo najpogostejše vprašanje takoj za čestitko. Odgovora pa nisva imela.

Zakaj? Ker o tem še preprosto nisva razmišljala. 

Poroka je logično neko nadaljevanje zaroke, a če bi me še v začetku januarja vprašali, kdaj se bom poročila, bi rekla, da sigurno še ne tako hitro. Nekako mi ni bilo do poroke. Sploh. 

Namreč, ko pomisliš na poroko, ponavadi misli pobegnejo na tisoč in eno stvar, ki mora biti obkljukana za popolno poroko. Preveč truda za en dan, ki mi niti ne pomeni veliko. Rada se imava. To je dovolj.

Prstani, obleke, čudovite rože, veliko povabljenih, lepa lokacija, fotografi, avtomobili, makeup, frizure, hrana, glasba in še mnogo več. Že ob sami misli na vse to, me je minilo do vsega. Nekako sva se sprijaznila, da se bova s tem ukvarjala drugič. Morda čez nekaj let. Kdo ve. Jaz bolj kot Denis, saj si je on vedno želel poroke. Resnično. 

Vsakič, ko so mi misli švignile na poroko, sem razmišljala le o tem, da nočem tega. Ne poroke. Tega ogromnega, pompoznega dogodka. Veliko ljudi, cel dan stresa. Groza, samo ko pomislim na to. Zato sem raje ostala zaročena. Prstan imam, haha. Že brez zaroke veš, da želiš biti skupaj vse življenje. Kakšna zveza je to, če imaš namen biti skupaj, ne vem, par let. Kaj pa potem? Čao, ker pride menjava? En papir ne dokazuje vsega tega in ni znak ljubezni. 

Je kos papirja in staršem se lepo zdi, ko te vidijo opicanjenega od glave do pet in babi je ponosna in vsi so veseli, ker je na vrsti še ena čaga. Malo za šalo in malo zares.

Leto 2019 je bilo zelo zanimivo. 2020 pa je bila številka, ki je ves čas skakala po moji glavi. Ko sva se z Denisom pogovarjala o datumih, sva vedno razmišljala v smeri lepo zvenečega datuma. 3.3. ali pa 17.7. ali pač nekaj v tem smislu. Pomislila sva celo na 22.2.2022. Same dvojke, noro. A potem se do poroke pač čaka dve leti, kar ni nič hudega, glede na to, da poroka ni v kratkoročnem planu. Spet sva na vse skupaj pozabila.

Potem pa pride januar. En dan, kar tako. Razmišljam o tem, če si želim poroke ali ne. Kdaj si jo želim. Kdaj si jo želi Denis. Koliko ga poznam, mu je vseeno. Za datum, poročil bi se gotovo rad.

Pridem domov in rečem: Kaj, če bi se poročila 22.2.2020? Lepo se čuje. Denis: "Ja lahko ja." 

Kar tako. Verjetno je najprej mislil, da si ga bluzim in imam spet neke prebliske. Ne bi bilo prvič. Pojasnim mu, da mislim resno. Oči so se mu zasvetile. Bil je srečen. Na obrazu mu je pisalo. Kako malo je potrebno, da je nekdo lahko srečen. 

Ko le ne bi tega rekla dober mesec pred tem datumom. Ampak kaj, takšni kot sem jaz se vedno znajdemo in dobro delamo pod pritiskom. Mama to. Saj je samo poroka. Haha - če verjameš.

To je bilo to. Našla sva najin datum. Grem k mami, ji povem. Greva k njegovim, jim poveva. Veš, drugi mesec se poročiva. Ni še stoprocentno, ampak verjetno ja. 

Ampak - tukaj se vse komaj začne. 

Se nadaljuje....