Korona A do Ž

 " Gospodična, vi ne potrebujete testiranja. Vi imate zagotovo koronavirus. " 

To so bile besede, ki so moj običajen petek spremenile v en velik vprašaj. 

Kaj pa zdaj? Bom okej?

Kaj pa moja družina? Kaj pa moja služba? 

Najprej zdravje potem vse ostalo. 

Vrnimo se na začetek. Kako je do tega prišlo? 

Če mislite, da boste prebrali, da sem korono staknila na neki divji zabavi, potem ne berite naprej. Ker je nisem. Že vse od marca sem se res pazila, ne le zaradi sebe, ampak zaradi moje družine, saj imajo nekateri člani oslabljen imunski sistem, astmo in me je iskreno povedano bila groza, da bi katerega od njih doletel črni scenarij. 

Da povzamem: covid-19 je prinesla nečakinja iz vrtca. Bila je asimptomatska. Imeli so okužbo v vrtcu, bili v karanteni. V tem času se nismo družili, pa vendar je od nje dobila okužbo sestra, ki je bila prve dni tako blaga, da je pač mislila, da jo lovi rahel prehlad (edini simptom je bil poln nos, brez izcedka). No, na tisti torek smo pa popadali kot domine. 

Moji prvi simptomi so se začeli z glavobolom. Seveda ob glavobolu nisem pomislila na covid, saj sem imela zadnje dni precej hektične in fizično naporne, bilo je tudi premalo spanca. Zadnje dni pred okužbo nisem nikjer hodila, še na pokopališče sem šla pol ure pred 21., tako da res ni bilo nikogar. Ne me narobe razumeti, nisem ena izmed paničnih ljudi, vendar pa se že nasplošno rada izognem množicam ljudi. 

V torek sva z mamo pazili moji čudoviti nečakinji, saj sta sestra in svak imela nujne opravke. Pred "policijsko uro" sem bila že doma. Glavoboli so se nadaljevali, ampak v upanju, da bo minil, sem nadaljevala z rutino. 

Sreda. Kliče me sestra. Svak in nečakinja imata vročino. Shit. Upam, da je prehlad in ni korona. Zdravnica je svaka še isti dan poslala na test. Eh, itak bo negativen, kje bi pa jo staknil?

Četrtek. "Pozitiven je. V karanteno morata. Upam, da se nista okužila" je rekla sestra in možgani so mi začeli delati sto na uro. Kaj bom naredila zdaj? Vzela sem razkužilo, maske, rokavice in se odpravila v trgovino, saj me je bilo strah, da se okužim. Po hitrem postopku sem vzela najnujnejše in se odpravila domov, vedoč da bom tukaj ostala 10 dni, zdrava ali ne. 

Petek. Pojavijo se pekoča bolečina v pljučih in kašelj. Drugi me mirijo, da je to v glavi, saj sem pod stresom. Glede na to, da sem oseba, ki jo muči anksioznost, imam stresne situacije v malem prstu in svoje telo poznam do potankosti. To ni stres. Pri meni vsaj tako ne deluje. Opravim klic z zdravnico. Povem, da sem bila v stiku z okuženo osebo, v upanju, da me pošlje na bris. 

"Gospodična, situacija je jasna. Vi ne potrebujete testiranja, ste pozitivni. Greste v izolacijo, se slišimo čez 10 dni". 

Kaj? Kako sem pozitivna, če me niste testirali? V petek ni bilo direktive, da bi se testiral vsak, ki ima simptome, saj sem bila v stiku z okuženim in tako smatrana kot pozitivna. Naj dodam, da se je v ponedeljek že vse spremenilo in se spet testirajo vse osebe s sumom na okužbo. To me je malenkost razburilo, saj sem glede na odzive ljudi še vedno bila totalno zmešana, ali imam korono ali me je res ulovil prehlad. 

Moj mož je bil v petek še brez simptomov, na videz popolnoma zdrav. Moja zdravnica je rekla, da mora v karanteno, njegov zdravnik je rekel, da če delodajalec dovoli, lahko gre normalno v službo. Oprostite, ampak česa bolj neumnega še človek ni slišal. V soboto se mu je stanje drastično poslabšalo - od navidez popolnoma zdrave osebe do bolečih pljuč, kašlja, glavobola in vročine 38.8°C. V pičlih nekaj urah. Neverjetno. Čez vikend zdravniki seveda ne delajo, zato je počakal do ponedeljka. Simptomi so ostali, a so se spreminjali iz ure v uro. V ponedeljek so ga poslali na test. Včeraj ob pol 7 zvečer je dobil klic. Pozitiven. 

Do nadaljnega okrevama doma. Zelo sva hvaležna za vse, ki naju vprašajo po počutju - cenim to. V takšnih časih vidiš, na koga se lahko zaneseš. Hvaležna sem, da me vsak dan pred vrati čaka kosilo, sladica ali kak prigrizek.  

Simptomi:

Pred petkom: glavobol

Petek: glavobol, suh kašelj, pekoč občutek v pljučih

Sobota: utrujenost, hitra zadihanost, glavobol, bolečina v pljučih, kašelj, boleče grlo, poln nos brez izcedka

Nedelja: glavobol, bolečina v pljučih, kašelj, poln nos brez izcedka, boleče grlo, povišana temperatura (37.7°C)

Ponedeljek: glavobol, bolečina v pljučih, mrzlica, kašelj, poln nos brez izcedka, bolečina okrog predela reber in v hrbtu, boleče grlo, slabost

Torek: mrzlica, hitra zadihanost, bolečina okrog predela reber in v hrbtu, boleče grlo, slabost

Danes, v sredo (11.11.2020) je počutje od vseh dni še najboljše. Nisem takoj zadihana, imam glavobol, suhe dihalne poti, čutim še pljuča in grlo, vendar veliko manj.  V teh dneh so simptomi izginjali, potem so se spet pojavili in ko misliš, da gre na bolje, te spet stisne ali obratno. Pomembno je, da ko se počutim na višku energije, ne grem na polno, ker sem potem spet povožena. 

Zelo hvaležna sem, da prebolevamo v lažji obliki, pri dveh sorodnikih je sicer situacija manj rožnata, kot pri meni, a dokler prebolevamo doma, smo zmagovalci. 

Kako poteka običajen dan v izolaciji? 

Zjutraj se zbudim, izmerim temperaturo. Nato po dvorišču sprehodiva psa - pelje ga tisti, ki se tisto jutro bolje počuti. Apetit imava, vendar jaz pred 12-13. uro ne jem, mi ne paše. Medtem razkužim vse površine, ki se jih dotikava, prostore zračim trikrat dnevno po 5-10 minut. Zrak je precej suh, kar občutiva še toliko bolj, saj so najine dihalne poti totalno izsušene. To blaživa s fiziološko raztopino in vlažnimi brisačami na radiatorjih. Ko se dobro počutim, počistim tla s parnim čistilcem. To mi zelo pomaga pri boljšem počutju, saj imam izredno rada čist dom in občutek, da je vse razkuženo mi je top. Takšna sem bila že pred korono (po mojem sem bila ena redkih, ki so pred marcem imeli zalogo razkužil). Nisem obsedena, pa vendar. Pojeva kosilo, izpolniva obrazce za simptome, ki sva jih dobila pri zdravnici, pokličem sorodnike, jih povprašam po počutju, ali pa blebetamo po telefonu in si krajšamo čas. 

Dejansko mi ne manjkajo trgovine, ne manjka mi človeška družba kot takšna, ker sama nisem izrazito družaben človek, nimam velikih skupin prijateljev. Pogrešam pa družino. Moji mali nečakinji, ki sta takšna sončka. In seveda vse ostale (da ne boste tega brali in mi potem težili, hehe). 

Zvečer naredimo z Lordom par korakov okrog hiše, nato se vrneva v hišo, umijeva in gledava tv, bereva knjige (ko glavobol dopušča). 

Čas si krajšava z družabnimi igrami, Milijonarjem in kvizom Vem na tv, Investigation discovery in History sta pa že od prej stalnica. In to je to. Vmes še posnamem kak story za instagram in dan je končan. Če imam srečo. In lahko spim. 

Pomoč pri okužbi

Pri glavobolih si pomagam z Nalgesinom, ki žal nima polnega učinka. Je pa boljše, kot nič. Ko sem imela vročino, sem vzela Lekadol, po tem vročine več nisem imela. Za suh nos uporabljam fiziološko raztopino v spreju.

Močna učinkovina je tudi vitamin D. Vsak dan pokličem moje, če so ga vzeli. Prve 4 dni okužbe je priporočljivo dozirati 14000iu (iu=internacionalna enota), kasneje pa zmanjšaš dozo na 2000iu. Jaz uporabljam DLux 3000, to je razpršilka s 3000iu v enem potisku, kar je popolnoma vredu. 

O pomembnosti vitamina D si lahko preberete/pogledate video na tej povezavi: "klikni tukaj". Ima izredno dober vpliv na imunski sistem in prebolevanje (dokazano). Jaz ga že od prej dodajam vse leto, ampak najbolj kritični meseci so oktober-april, ko naše telo ne prejme dovolj vitamina D preko sončnih žarkov. 

Sama dodajam še Bkompleks in pa Imuno kompleks - mešanica vitaminov in mineralov. Redno jemljem tudi probiotike. 

Izredno pomembno je, da popijete dovolj tekočine. Pred okužbo, priznam, nisem popila niti pol litra tekočine dnevno, kar je porazno. Zdaj si vsak dan natočim 2 litra vode, ki ju moram spiti, ob tem pa pijem tudi čaje. 

Pozorna sem tudi na to, da Lorda ne spuščam preblizu, ga ne lupčkam, si redno umivam roke. Tudi živali so lahko v redkih primerih dovzetne za okužbo, mačke še bolj kot psi (pokaže se v obliki respiratorne bolezni, driske). Zato tudi, ko sem zunaj, ne cartam naših mačk, ker bivajo s taščo in preprosto ne bom tvegala. 

Instagram in ostale bučke

Dva dni sem razmišljala, ali bi o koroni spregovorila, ali bi o tem molčala. Čudno mi je bilo, da glede na število obolelih, niti ena oseba na socialnih omrežjih ni o tem spregovorila. Odločila sem se, da jaz ne bom tiho. Ni v moji naravi. Zato sem na Instagramu razkrila, da sem med okuženimi. 

Odzivi so me presenetili, saj jih je bilo 99% pozitivnih, želeli so nama okrevanje, nekatere je zanimalo, kako to izgleda. Vsem z veseljem odgovorim, ker ne glede na to, koliko se o koroni piše na socialnih omrežjih, so po večini najglasnejši tisti, ki je niso imeli. Našel pa se je 1% ljudi, ki so mi pisali, da zakaj objavljam o koroni, da so na svetu tudi druge bolezni, da iščem pozornost, da lažem o tem, da sem pozitivna, saj imam okus in voh in tako ziher ne morem imeti korone. 

Glede vonja in okusa - od petih sta 2 brez vonja in okusa. En od prvega dne, druga pa je to izgubila šele četrti dan. Seveda so mi to zatrjevali ljudje, ki korone niso izkusili. 

Najbolj žalostno je dejstvo, da influencerji, blogerji in ostali ljudje, ki imajo večje število sledilcev, o koroni sploh ne upajo pisati, ker izgubljajo sledilce, ljudje se zgražajo nad njimi, češ da pretiravajo, jih obsojajo. Česar ne razumem je to - nam, ki sledimo ukrepom in se čuvamo, pravijo ovce. Sami pa verjamejo teorijam zarote, češ da je virus izmišljen, pa ga sploh niso dobili in ne vejo, kako je biti okužen. Kdo je potem tukaj "ovca"? Ta izraz mi že gre pošteno na živce, priznam. 

Sem zelo iskrena oseba, to vedo vsi, ki me poznajo. Ne bom se zlagala, ni v moji navadi. To nisem jaz. Na instagramu imam cca 1.6K sledilcev. To ni velika številka. In ne, se ne bojim izgubiti nekaj sledilcev, ki menijo, da sem lažnivka. Pravzaprav sem vesela vsakega izgubljenega sledilca, ki to meni. Ker takšnih ljudi ne potrebujem na svojem profilu. Žalostno je, da se influencerji in podobni javljajo v moj dm in mi pišejo, da zaradi nekaterih ljudi skrivajo to, da so zboleli. 

Kam smo prišli ljudje božji? Obolenje za korono NE SME biti tabu. Kako lahko obsojate nekoga, ki je bolan? Ni si sam kriv, ni si tega želel. Takšne stvari so zame res neverjetne. Ne bom skrivala. To je moje življenje. Moje zdravje. In moje mnenje. Moj profil. Koliko nas ne bo razdvojila vlada s svojimi ukrepi (nekateri so res over the top), se bo ljudstvo samo. Ne dovolimo tega. Ne bodimo tako ignorantski. Ne bo vas ubila maska, ne bo vas ubil ukrep ali zaprta gostilna/trgovina. 

Trenutna situacija je lahko za nekatere psihično zelo težka. Ljudje so bolni. Brez denarja, služb. Vsi smo na robu, razumem. A držimo skupaj in to prebrodimo skupaj. Ne razdvajajmo se. To, da nas vlada vsak dan jezi z norimi ukrepi nima veze s tem, da je nekdo zbolel za covidom. To sta dve popolnoma različni stvari. 

Zaščitite se. Ostanite varni. Ostanite zdravi. Mislite pozitivno, obdajajte se s stvarmi/dejanji, ki vam polepšajo dan, ne spremljajte novic in ne berite komentarjev po socialnih omrežjih in se distancirajte od negativnih stvari. Povrnili si bomo denar, povrnili si bomo družabno življenje, potovanja. Vse bomo nadoknadili. Zdravje in življenje pa imamo samo eno. Cenimo ga. 

Da omenim še Marcela Fashion - naročila potekajo normalno, v kratkem bodo na voljo novi, zimski kosi. Pošiljati pa začnemo, ko bo zrak čist. Za ziher. 

P.s. veliko vprašanj dobim v dm na instagramu (marcelaanzel) in če te karkoli zanima, ti je morda težko, se nimaš komu zaupati o koroni, mentalnem zdravju - meni se lahko. Sem tukaj, na voljo za pogovor. Kadarkoli. 

Tako, dušo sem si izpihala, zdaj pa grem pripravit Martinovo pojedino. Vi, ki ste zdravi, pa lahko namesto mene natočite en deci in nazdravite. 

Najprej zdravje, potem vse ostalo. Mamo to. 

#jebeškorono